26. september je z letom 2001 postal praznik evropskih jezikov. Evropa je prava jezikovna zakladnica, saj ima 24 uradnih jezikov EU, več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, ki jih govorijo pripadniki avtohtonih evropskih skupnosti, ter jezike priseljencev iz drugih držav in celin.
_
Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo.
_
Jeziki so vezivo evropskega povezovanja. Zato vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Njegov namen je opozoriti na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost ter spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.
_
_
Dan jezikov na I. gimnaziji
_
V šolskem letu 2013/14 smo ta dan prvič obeležili tudi na I. gimnaziji v Celju. To leto smo razpisali literarni natečaj na temo Ljubezen – univerzalni jezik. Dijake smo povabili, da napišejo pesem ali kratko zgodbo v slovenskem jeziku ali v enem od tujih jezikov, ki se jih učijo. Preberite, kaj so ustvarili!
_
V šolskem letu 2014/15 smo se odločili za temo hrane v jezikovnem izražanju s sloganom De gustibus non est disputandum. O pregovorih na to temo smo pripravili oddajo šolskega radia in razstavo na šolskih hodnikih.
_
_
Učenje jezika s filmsko vzgojo
_
Jeseni 2015 smo prišli na idejo, da bi evropski dan jezikov povezali s filmsko vzgojo. Za dijake 2. in 3. letnika tako vsako leto izberemo en film v tujem jeziku, ki se ga učijo na naši šoli, in jih pripravimo na ogled filma v razredih (dijake 2. letnika v angleščini, dijake 3. letnika pa v drugem tujem jeziku, in sicer v nemščini, francoščini ali španščini. Dijakom so navadno blizu komercialni filmi, v šoli pa izbiramo filme, ki jih lahko povežemo z neko jezikovno (ali drugo) tematiko.
_
V šolskem letu 2015/16 smo se odločili, da si dijaki po pripravi v razredih ogledajo argentinski film Un cuento chino (v prostem prevodu: Kitajska zgodba). Nekoliko ekscentrična glavna lika (zdolgočasen, a vendar srčen Argentinec ter zmeden in izgubljen Kitajec) sta nam z vrsto komičnih nesporazumov in zapletov zelo dobro ponazorila idejo dneva, ki smo ga praznovali: neprecenljivost in edinstvenost našega osnovnega sredstva za sporazumevanje – jezika. Čeprav jezik prevečkrat jemljemo za samoumeven in nepomemben element v življenju, smo bili med ogledom filma presenečeni, kako se nam lahko svet, ko se moramo zanašati le na gestikulacijo ter svoje risarske spretnosti, pošteno obrne na glavo.
Skupna jezikovna priprava se je uvrstila med 10 najboljših v državi. Pohvalo smo prevzeli na prireditvi v Ballasyjevem inštitutu (inštitut za madžarski jezik in kulturo) v Ljubljani, kjer je organizatorica gospa Liljana Kač poudarila pomen učenja tujih jezikov z uvodnim stavkom: “Znanje jezikov je zdravilo proti enojezičnosti«.
_
V šolskem letu 2016/17 smo se odločili za temo sprejemanja rasne in jezikovne drugačnosti, ki jo izvrstno prikazuje francoski film Qu’est-ce qu’on fait au Bon Dieu (Bog, le kaj smo zagrešili?). V tem letu so namreč Evropo prestresale množične migracije beguncev iz Sirije, Iraka, Afganistana in Pakistana, tako da se nam je film zdel zelo aktualen za debato o medrasni strpnosti. Dijaki so se na film pripravljali pri angleščini, nemščinifrancoščini in španščini ter razmišljali o stereotipih in medrasnih zakonih.
V šolskem letu 2017/18 smo izbrali nemški film Jenseits der Stille (Onkraj tišine), ki obravnava temo neverbalne komunikacije in postavlja v ospredje drugačnost svetov gluhih in slušečih. Ponovno so si dijaki film ogledali po pripravah v tujih jezikih.
V okviru tega projekta je s predstavniki dijakov spregovorila tudi surdopedagoginja in logopedinja Nadja Koštomaj, zaposlena na Zavodu za gluhe.