Živim z jezikom

 Matija Zupančič, maturiral na I. gimnaziji v Celju leta 2005

Tuji jeziki me spremljajo že od malih nog, vendar sem se prvič zavedal moči tega znanja šele med študijem v tujini. Prvi dan študija sem se srečal še z enajstimi tujci, s katerimi sem delil usodo naslednja štiri leta. Zanimivo je bilo spremljati, kako lahko različna kultura vpliva na razvoj in delovanje človeka v tujini. Z dobrim poznavanjem jezika in kulture lahko že ob prvem srečanju naredimo dober vtis in se izognemo marsikateremu nepotrebnemu nesporazumu. Navezava stikov, izmenjava podatkov, pridobitev posla – vse postane lažje, saj ustvarjamo medsebojni odnos, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. Postanemo eden izmed „njih“.

_

Pri svojem delu večinoma uporabljam angleščino, saj je sporazumevanje v letalstvu v slovenskem jeziku skoraj nemogoče. Zakonodaja in predpisi so seveda že v osnovi v angleščini. Dneva brez uporabe tujih jezikov si ne predstavljam več.

_

A vseeno je najlepši jezik jezik letenja. Prostranost modrega neba, sem in tja bombažni oblački, pristajanje nad prepadom s smučkami na grebenu, občutek negotovosti tik pred vstopom v oblak, srhljiva tišina ob tehničnih težavah …, varen pristanek. Neprecenljivo. Velja pa opozoriti, da naš jezik spremlja tudi ropot. Za nekoga nerazumno izživljanje nad spokojno tišino, za drugega zvok upanja in življenja.

_

„Eni pišete o sanjah, eni živimo sanje.“ (Miklavž Škofič – Maurer, pokojni pilot SV, izrekel mami Neži Maurer)

Matija Zupančič

Matija Zupančič ob predaji diplome iz rok ameriškega predsednika Baraca Obame na United States Air Force Academy v Colorado Springsu.


 

Urša Hribernik, I. gimnazijo v Celju je obiskovala v letih 2003 – 2007

Profesor matematike nam je nekoč na predavanjih rekel: »Učite se jezike, ne matematike!« V tistem trenutku mi ni bilo popolnoma jasno, o čem govori. Zdaj po štirih letih življenja v tujini vem, kaj je mislil. Kot inženirka geodezije in geoinformatike sem trenutno zaposlena v Münchnu. Kljub globalizaciji so trgi delovne sile še vedno usmerjeni zelo lokalno. Kar pomeni, da večina podjetij od svojih zaposlenih zahteva znanje lokalnega jezika in ne le angleščine.
Ursa Hribernik
Tuji jeziki pripomorejo tudi k vključenosti v družbeno življenje v tujini. To sem opazila predvsem v Španiji, kjer sem eno leto študirala. Brez znanja španščine lahko greš v Španijo le na dopust. Ljudje te veliko lažje sprejmejo in bolj spoštujejo, če jih nagovoriš v njihovi materinščini.

Slovenija je izjemno majhen trg in svojo konkurenčnost lahko ohranja samo z zadostno prisotnostjo na tujih trgih, za kar so predispozicija tuji jeziki. Dragi dijaki, roko na srce: »The limits of my language mean the limits of my world.« (Wittgenstein)

 

_


 

Urban Ulrych, I. gimnazijo v Celju je obiskoval v letih 2007 – 2011

Vsi se predobro zavedamo pomena obvladovanja najprej maternega in nato seveda še tujih jezikov. Kot študent v tujini sem to izkusil tudi na lastni koži. Redkokdaj pa pomislimo na to, kaj vse jezik sploh je.

Jezik sourban-mala tudi številke. Zame je univerzalen jezik matematika, jezik, s katerim lahko opišemo vse, kar se opisati da. Pa naj bo to parcialna diferencialna enačba, ki opisuje prenos toplote po palici, ali računalniški program, ki omogoča robotsko operacijo, ali pa slučajen proces gibanja cen delnic na trgu.

Po drugi strani si predstavljajte glasbenike z vseh koncev sveta, ki na odru hkrati izražajo svoje osebne, individualne misli, a vendarle govorijo isti jezik – jezik glasbe. To je jezik poslušanja, sodelovanja, pozornosti, odzivnosti, predanosti, kolektivnosti, spoštovanja …

Jezik je vse to in še mnogo več. Nadgrajujmo jezike vseh vrst in oblik ter poskrbimo, da vrednote glasbenega jezika postanejo tudi družbene.